STRELSTVO V LOVSKI DRUŽINI


 

Z razvojem lovstva, njegovih organizacij in društev se je razvijalo tudi lovsko orožje. Iz preteklosti poznamo le nekaj tipov okornih lovskih pušk, danes pa imamo najrazličnejše kalibre prirejenih in specialnih lovskih pušk, enako tudi streliva.
Naši predhodniki - lovci, večina med njimi je bila tudi med ustanovitelji naše lovske družine, so bili ali zakupniki, sozakupniki ali lovski pazniki pri raznih zakupnikih. Glede na lovne razmere, kakršne imamo pri nas tudi danes, se je uveljavilo dvoje vrst lovskih pušk. Nekoč je bilo lovišče naše lovske družine polno divjih zajcev in lisic, zato so bile najprimernejše puške šibrenice. S pojavom divjih svinj v naših revirjih je nastala potreba po močnejšem orožju in strelivu. S tem je nastala dokaj pestra oborožitev naših predhodnikov in lovskih veteranov. Še vedno pa so prevladovale že omenjene šibrenice - enocevke in dvocevke, uporabljali so razne avstrijske in italijanske vojaške puške, kar nekaj pa je bilo za takratne čase modernih lovskih pušk - trocevk, popularnih DRIBLINGOV. To so bile univerzalne lovske puške, primerne za vse vrste lovov in divjadi, ki za takratne čase tudi niso bile poceni.
Če so se lovci še nekako oskrbeli z orožjem, primernim njihovim žepom, pa je bil drug problem, kako priti do ustreznega streliva. Zato so se z razvojem lovskih pušk na tulce na trgu začeli pojavljati razni pripomočki za izdelovanje in vlivanje šiber in raznih krogel ter polnjenje raznih tulcev, šibrenih pa tudi risanih. Pri tem je bilo treba kar precej spretnosti in znanja. Taki, doma polnjeni lovski naboji, so bili tudi zelo učinkoviti. Med drugim tudi zato, ker je lovec znal oceniti razdaljo med seboj in divjadjo. Strel v polno je tudi potrdil vrednost in sposobnost lovca. Marsikateri - z naravnim instinktom obdarjen zajec je lahko kar mirno tekel mimo špalirja lovcev, ker je pač "upošteval" varnostno razdaljo. Preudarno je lovec streljal tudi zato, ker ni bilo lahko dobiti lovskega naboja, kot je to danes. Tudi zaradi tega je včasih buhnilo proti bežeči divjadi poleg šiber in za njimi še precej dima, krpic raznega papirja in podobnega.
V današnjem času imamo lovci s še modernejšim orožjem (puškami in strelivom) tudi drugačen pristop do streljanja na divjad. Ne varčujemo s strelivom, ne merimo predvidenih razdalj, ki jih določa proizvajalec streliva, še na divjad često merimo bolj slabo.
Danes namenjamo precej skrbi usposabljanju lovcev za strelstvo, odnosu do streljanja na razne tarče in leteče cilje, predvsem pa odnosu do živih ciljev, to je divjadi. Vse to je odvisno od organizacijskega dela lovskih družin in od osebne zavzetosti vsakega lovca. Lovska družina in lovci, ki izvajajo razne oblike treningov v streljanju, so na dobri poti k napredku.

Upoštevaje sodobne civilizacijske norme bi moral dober lovec uplenitev divjadi s strelnim orožjem opraviti čim krajše in humano, za kar je potrebna ne samo dobra puška, temveč predvsem lovčeva strelska spretnost. Lovci se moramo zavedati, da živa divjad ni tarča, da bi na njej vadili in preizkušali svoje orožje in strelske sposobnosti.
Prav zato je nujno, da si vsak lovec strelsko sposobnost pridobi na raznih treningih in tekmovanjih. Pogoj za lovsko pravičen strel je tudi dobra lovska puška, ustrezen kaliber in naboj. Potrebno je, da v lovskih družinah pred pričetkom lovne sezone preizkusijo vse puške risanice in streljanje na leteče tarče - glinaste ali plastične golobe. S takim načinom dela se da doseči, da bo v lovni sezoni čim manj slabih in nepotrebnih strelov ter zastrelitev. Takšne vaje niso strelsko tekmovanje, temveč preizkušnja, ki pokaže, ali lovec in puška izpolnjujeta vsaj minimalne pogoje za lovsko pravičen strel.

Viktor Žerak

 
    SLOhosting.com priporoča :