Predstavitev

Lovstvo skozi čas

Izteka se nemirno stoletje, v katerem je človeštvo s svojim umom, s svojim delom doseglo tako želen napredek, doseglo sijajne uspehe in zmage. Tok velikih dogajanj se zrcali tudi v razvoju in delu slovenske lovske organizacije in njenih sestavnih delov, lovskih družin. Pred 89 leti je skupina slovenskil lovcev ustanovila Slovensko lovsko društvo, ki je postalo osnova za organizacijo kasnejšega slovenskega lovstva.
Razčlenitev pretekle dobe naše novejše lovske zgodovine je nedvomno naloga, ki se je bo treba lotiti v lovskih vrstah z vztrajnostjo in znanjem. Danes vemo le, da je bila pot težka, vendar uspešno prehojena. Uspešna zato, ker živimo v družbi, ki nam omogoča uresničevati vse napredne ideje. Ni treba naštevati vseh pozitivnih rezultatov, ki smo jih v petdesetih letih dosegli, o tem dovolj zgovorno priča ugled slovenskega lovstva v svetu, naše aktivno sodelovanje na mednarodnih in medpokrajinskih konferencah.

Stojijo: Mirko Emeršič, Jože Dobrun, Blaž Horvat, Vinko Butolen
Sedijo: Janez Kolar, Herman Stres in Alojz Horvat

Smo na prelomnici, ko oblikujemo nov lovski zakon, ko je treba vse tradicionalno, organizacijsko in strokovno, kar je dobro prestalo preizkušnjo v praksi, ohraniti, vse, kar nas že zavira, pa odvreči. Ocenjujejo nas za zelo disciplinirano organizacijo, ki ve, kaj je njena naloga in kaj želi tudi v prihodnje. Njeni člani se prostovoljno, ljubiteljsko trudijo izvrševati svoje naloge pod vodstvom profesionalnih in neprofesionalnih strokovnjakov. Na različne načine prenašajo lovci iz vseh delov Slovenije nova spoznanja in sprejemajo nove, boljše sklepe, ki jih celotna lovska organizacija v glavnem disciplinirano izpolnjuje in izvaja. Temeljna celica naše organizacije je lovska družina, ki se je v zadnjih desetih letih praktično izoblikovala v organizacijo, ki povsem obvladuje naloge pri varstvu divjadi in narave. Ima sicer status društva, a je obenem upravljalka premoženja, ki ima po ustavi še posebno skrb varovanja naravnega premoženja.
Lovske družine so skupaj s svojo nadgradnjo, s področnimi lovskimi zvezami in republiško lovsko zvezo, organizacije z visoko stopnjo zavesti svojih članov, trden člen naravovarstvenih organizacij in organizacij v kraju svojega delovanja. Lovska družina kot celota si tudi prizadeva za ohranitev zdravega človekovega okolja, zato mora biti upoštevana pri regionalnem načrtovanju. Vsi dohodki iz lovišča se vračajo nazaj v lovišče neposredno ali posredno. Lovec postane lastnik uplenjene divjadi samo proti plačilu. Vsa dela v lovišču so praviloma neplačana obveza članov. Osnovno načelo upravljanja je varstvo in gojitev divjadi. Lovska družina ni dobivala in ne dobiva nikakršnih subvencij, a je njen letni saldo prav zaradi vlaganj brezplačnega dela, vedno aktiven.
V družbi, ki si šele v zadnjem času posebej prizadeva pospeševati ekologijo, so lovci to vedo in njene zakonitosti že pred desetletjem vgradili v svoje delo. K upoštevanju ekologije so jih vodile zakonitosti, ki delujejo v naravi, divjad in njeno okolje pa sta v tesni medsebojni povezanosti.

Ročno nakladanje gramoza za izgradnjo novega lovskega doma

Lovski dom v izgradnji

Ko po petdesetih letih trdega, nesebičnega in neplačanega dela - tudi vaše Lovske družine Žetale - pričakujemo nov lovski zakon, ki mora v duhu ustave v nastajajoče družbene odnose vgraditi tudi lovstvo in mu določiti nadaljnji razvoj menim, da smo dolžni širši družbi in subjektivnim dejavnikom v njej, predstaviti določena dejstva in postaviti tudi določene zahteve. Imamo močno, dobro in disciplinirano lovsko organizacijo, ki je v vseh letih odgovorno izpolnjevala postavljene naloge o varstvu in gojitvi divjadi ter pri upravljanju državne lastnine.
S tem si je nedvomno pridobila pravico nadaljnjega obstoja. Njen osnovni koncept je zaščitno-gojitveni, ki vključuje dobro gospodarjenje z zaupano ji državno lastnino. Nenazadnje, lovsko organizacijo je povezovalo upoštevanja vredno število občanov, ki so zaupane naloge zaščite in gojitve divjadi prevzeli na svoja ramena, ki sami skrbijo za svoje kadre in materialne potrebe, ki s svojim brezplačnim ljubiteljskim delom opravljajo pomembno nalogo, ki državo ničesar ne stane.
Lovstvo v slovenski državi moramo obravnavati in z njim gospodariti po enotnih lovskogojitvenih merilih. Lovci pričakujemo tak zakon zato, ker želimo prispevati k nadaljnemu razvoju lovstva.

Prapor - naš ponos

Prapor je simbol in ponos vsakega društva, še posebno lovske družine. Žalostno, z bolečim občutkom smo na raznih prireditvah gledali, kako valovijo prapori, okrašeni s trakovi in z žebljički, na drogovih posameznih lovskih družin. To nas je vzpodbudilo, da smo leta 1988 tudi lovci v Žetalah začeli razmišljati o razvitju lastnega prapora. Na sestanku upravnega odbora in skupnem posvetu smo bili soglasni. Stekla je akcija, ki je trajala celo leto. Zbirali smo prispevke za trakove in žebljičke, pripravljali vse ostalo, kar je potrebno za slavje ob razvitju.
Bilo je julija 1989, napočil je težko pričakovani dan. Na slavnosti se je zbralo veliko lovcev iz bližnje in širše okolice, pa tudi drugih prijateljev zelene bratovščine. Najprej so nastopili rogisti, kulturni program so pripravuli učitelji in učenci osnovne šole Žetale, s svojimi ubranimi glasovi so zapeli tudi "Žetalski fantje". V dvorani lovskega doma smo pripravili lovsko razstavo, ki so si jo udeleženci ogledali z velikim zanimanjem.