LOVIŠČE



 

Lov in lovišča pred in po ustanovitvi lovske družine Žetale

V času pred drugo svetovno vojno je bil lov v zasebnem zakupu. Lastnika zakupa sta bila brata Andrej in Jurij Butolen. Letni plan odstrela sta skupno načrtovala, uplenjena divjad pa je bila last zakupnikov. Površina zakupniškega lovišča je že takrat obsegala današnjo površino Lovske družine Žetale.
Po okupaciji naše domovine, aprila 1941, je zakupništvo prenehalo. Oblast nad loviščem je prevzel domačin Leopold Filipič, ki je bil med okupacijo tudi župan. Postavil je svoje lovske čuvaje, to so bili: Andrej Butolen in Jurij Butolen iz Čermožiš, ter Anton Gajser in Alojz Kužner iz Nadol. Kako je med vojno potekal lov in je bil urejen odstrel, danes ni moč ugotoviti iz nobenega arhivskega gradiva. Z gotovostjo pa lahko sklepamo, da v letu 1944 in do konca vojne ni bilo nobenega organiziranega lova, saj so v večini gozdov gospodarili partizani, ki so jim domačini pravili "gošarji". Tudi prve mesece po osvoboditvi ni bilo mogoče napraviti reda v loviščih.


Vodiči z uplenjenimi srnjaki, ki so jih odstrelili turisti

Tega se je nova oblast lotila v letu 1946, ko so izšli ustrezni predpisi in so po vsej naši domovini začeli ustanavljati lovske družine. Vse te letos slavijo svoje zlate jubileje.
Leta 1946 je bila ustanovljena tudi Lovska družina Žetale. V letih 1946 in 1947 je delovala skupno z lovci današnje Lovske družine Podlehnik. Tako je bilo takoj po vojni zaradi tega, ker je postaja takrat imenovane "narodne milice" s sedežem v Žetalah pokrivala tudi večji del podlehniškega območja. Nad lovci - nosilci orožja pa je takrat strogo bdela državna oblast.


Po skupnem lovu na divjega prašiča. Uplenil ga je Vinko Butolen.

Na pobudo večine članov takratne skupne lovske družine je bila v letu 1947 sklicana izredna seja, ki je potekala v prostorih gostilne Hronek. Prisotni na sestanku, povzeto po zapisniku: Svenšek Franc - starešina, Forstnarič Štefan - tajnik in člani: Feguš Konrad, Svenšek Jožef, Merc Anton, Potočnik Ivan, Kunstek Maks, Horvat Blaž, Trafela Anton, Pernek Martin, Sakelšek Ignac, Zajko Anton, Bele Franc, Gajser Anton, Butolen Jurij, Butolen Andrej, Pulko Vincenc, Pajnkiher Anton, Kozel Janez, Hoh Anton in Skuk Štefan.

Starešina je pozdravil navzoče in predlagal dnevni red:
1. Razdružitev lovskih družin Podlehnik - Žetale.
Predlog za razdružitev je dal starešina Franc Svenšek z obrazložitvijo, da zaradi velike površine 9200 hektarov ni možno redno in uspešno nadzorovati celotnega lovišča. Vsi navzoči člani so se s tem strinjali, vendar pod pogojem, da ostanejo tiste meje, ki so bile pred združitvijo lovišč, ki so obema družinama dobro znane in so tudi dobro vidne. (Šlo je za mejo med prejšnjima občinama Podlehnik in Žetale, ki velja še danes. Opomba: Herman Stres). Zapisnik so potem vsi navzoči lastnoročno podpisali. S tem je bila izredna seja tudi končana.

Herman Stres

 

Naše lovišče

Lovišče Lovske družine Žetale leži v jugozahodnem delu gozdnatih Haloz. Obsega celotno območje občine Žetale. Zajema naselja, ki so tudi katastrske občine: Žetale, Čermožiše, Nadole, Kočice in Dobrina. Organizacijsko smo povezani v Zvezo lovskih družin Ptuj, ki povezuje 23 lovskih družin, prek nje pa v Lovsko zvezo Slovenije v Ljubljani.
Lokalni cesti delita naše lovišče na tri dele. Pomembnejša obmejna cesta se vijuga od vzhoda proti zahodu po dolini potoka Rogatnica navzgor proti Rogatcu. Vodi skozi središče Žetal, od koder vodi druga cesta, tudi z asfaltno prevleko, proti severu in povezuje Žetale z Majšperkom.
Najvišji vrh, kamor delno sega tudi naše lovišče, je Donačka gora (883 metrov n.m.v.), ki je tudi najvišji vrh Haloz. Ob njej je drugi najvišji vrh, 776 metrov visoki Resenik. Po južni strani lovišča se razteza osem kilometrov dolg greben Maclja, njegovi posamezni vrhovi pa segajo v višino od 600 do 700 metrov. Vsi trije, za naše razmere velikani, so porasli z mešanimi gozdovi listavcev, prevladujeta bukev in kostanj, nekaj pa je tudi iglavcev. Ostali del lovišča je posejan s hribi z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov. Predvsem severne strani so porasle z mešanimi gozdovi listavcev, sončne strani pa so zasajene z vinsko trto, vmes so travniki z redkim sadnim drevjem, predvsem okoli domačij, ki so raztresene po hribih in slemenih. Manjši del ob potokih in potočkih, kjer se razprostirajo njive in travniki, prištevamo k nižinskemu lovišču. Tudi po manj strmih pobočjih hribov so posejane njive in njivice, na katerih kmetovalci pridelujejo predvsem okopavine, delno za lastno prehrano, delno pa za krmo domačim živalim.
V zadnjih desetih letih se je podoba lovišča precej spremenila, s tem pa tudi gibanje divjadi. Zgrajene so bile razne gozdne ceste, mnogo je takoimenovanih "vlak", to je poti, po katerih s težkimi stroji odvažajo les iz gozdov.
Tudi zakonodaja in s tem inšpekcijske službe v zadnjih letih dovoljujejo zasebno gradnjo, oziroma postavljanje obor, s katerimi se močno zmanjšuje lovišče. Zaradi tega danes gospodarimo s 3695 hektari lovne površine.
Lovska družina Žetale meji na jugu na lovsko družino Džurmanec, ta lovska meja je tudi državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Na jugozahodu mejimo na Lovsko družino Rogatec, zahodno je naša soseda Lovska družina Stoperce, na severu mejimo z Lovsko družino Dravinja Majšperk, na vzhodu pa je naša soseda Lovska družina Podlehnik. Meje potekajo po mejah katastrskih občin, ki so v mnogih primerih. naravne, predvsem vodotoki in podobno.

Herman Stres



Lovišče LD Žetale

 

 

Krmne njive, krmišča in preže

Na uspešen lov in zdravo divjad v lovišču vpliva več dejavnikov, med drugim ustrezna krmišča, ustrezna zaloga krme in dobro postavljene preže.
Naša lovska družina šteje 29 članov in dva pripravnika. Vsi si po svojih močeh prizadevamo za pravilno gojitev divjadi, opravljamo dela v lovišču in pri vzdrževanju lovskega doma. Zavedamo se, da si lahko obetamo uspešen lov in dober odstrel divjadi, ki ga letno načrtujemo le, če družina pravilno gospodari z divjadjo in loviščem.
Na območju lovišča imamo v najemu tri krmne njive, skupna površina 2 hektara, ki jih vsako leto posejemo s koruzo in jo uporabimo za krmo divjadi. Gospodarimo pretežno s srnjadjo in divjimi prašiči, ki nam povzročajo precejšnjo škodo. Da bi to škodo preprečili in zmanjšali, smo lovci postavili tri krmišča, ki jih redno polnimo s krmo. Eno od teh krmišč je opremljeno z avtomatskim krmilnikom.
Za uspešen lov in pravilen odstrel imamo v lovišču tudi več visokih prostostoječih prež, ki jih lovci po posameznih revirjih redno vzdržujemo, obnavljamo in dograjujemo.

Ivan Pulko

 

Naše delovne akcije

Brez delovnih akcij lovska družina praktično nebi mogla delovati. Tega se dobro zavedamo, zato že v začetku leta napravimo celovit plan delovnih akcij v lovišču in pri lovskem domu, določimo obseg obveznosti in tako pripravljen plan na seji lovcev sprejmemo.
Spomladi najprej opravimo zalaganje obstoječih solnic in po potrebi izdelamo nove. Nato je treba opraviti traktorska in druga strojna dela na krmnih njivah, kjer posejemo koruzo. Pregledati in popraviti je treba tudi visoke preže.
V aprilu in septembru opravimo skupno akcijo čiščenja lovskih poti. Odločili smo se tudi za zgraditev
novega strelišča, kjer bi lahko uspešno trenirali in organizirali tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in v tarče. Za uresničitev tega bomo lovci vložili precej svojeg: dela.
Letos praznujemo 50. obletnico delovanja Lovske družine Žetale, zato z delovnimi akcijami obnavljamo lovski dom. Delo mora biti končano pred jubilejno prireditvijo, da bomo lahko zlati jubilej vzorno in dostojno obeležili.
Opisal sem le nekaj delovnih akcij za letošnje leto, ki se jih lovci v večini tudi udeležujemo.

Ivan Pulko

 

Gospodarjenje z divjadjo

Lovska družina Žetale gospodari na 3695 hektarih lovne površine. Meji z lovskimi družinami: Džurmanec (Republika Hrvaška), Rogatec, Stoperce, Majšperk in Podlehnik. Gospodarjenje je treba usklajevati tudi s temi družinami.
Lovci delimo divjad na dve skupini, to je na visoko in malo divjad. V našem lovišču gospodarimo z naslednjo visoko divjadjo: srnjad, divji prašič, gams, v zadnjih letih tudi s prehodnim jelenom. Za ponazoritev še plan odstrela Lovske družine Žetale za lovno leto 1996/97:

srnjad 100 kosov
divji prašič 12 kosov
gams m. ml. 1 kos
jelen 1 kos

Lovci že ves čas opozarjamo, da se življenjski prostor male divjadi krči, predvsem zaradi grobih posegov v naravo, uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu, različnih bolezni in podobnega. Med malo divjad štejemo: fazana, jerebico, poljskega zajca, te tri prištevamo med ogrožene vrste divjadi. Ostala mala divjad, ki je tudi prisotna v našem lovišču, so: lisica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, gnezdi tudi raca mlakarica in vrsta drugih ptic.

 
    SLOhosting.com priporoča :